…. se mal čudno bere ampak v skladu z grafitom Odgovarjam za to kar napišem, ne za to kako ljudje to razumejo … ostajam pri tem naslovu.
Po ognjenem krstu je bila v nedeljo na vrsti naša druga tekma RO 1 (izpit smo namreč opravljali na tekmi).
Bona se je za srečo spet dan prej povaljala in ker je nesebična, se je povaljala še po Chakyu.
In tako dobro pognojeno je tudi obrodilo …. v konkurenci 24. parov smo s točkami 143/150 in 142/150 in zasedli 8. in 9. mesto. To pa so že točke o katerih se piše … zadnjič sva imela 126 in 125 pa se nismo ven metali 
V bistvu smo se vsi naši boljše odrezali; naša Vanja je bila z Dublinom celo tretja v RO1 razredu 
Drugače pa se nas je nabrala pisana družba in prav lepo smo preživeli sicer ne preveč prijazen jesenski dan (od leve proti desni): Eva s Hillom, Neda s Xano, Maja z Lunom, Darja z Bonetko, Aljaž s Chakyem, Vanja z Dublinom, Tina z Elisho in Tea s Kim. Tako smo skombinirali reševalce, knape, hovawarte v eno zabavno družbo.
Na sliki manjka še vsaj naša Suzana, zato še ena izvirna – havba piknik – tokrat smo se opremili že z resno malco (jedilnik naj ostane naša mala skrivnost, da ne bomo sanitarne fasal). Na izpit zjutraj tešči, pol se pa do organizirane malce tud mal vleče (sicer pa psi tudi dobijo nagrado po končani progi).
In Katja, ki je ob opravljanem izpitu RO3 dosegla še izvrstno 3. mesto v tej kategoriji. Njena Minny je res tauzentkunstler, saj se poleg reševalstva ukvarja še z klasično kinologijo (IPO1) in itak tudi rally vozi.
Drugače pa sem isti dan ugotovila, da je letošnja absolutna prvakinja v RO4, prijazna sosprehajalka psa, s katero se večkrat srečava na jutranjem sprehodu po travniku.
Tudi sicer nas je bilo kar nekaj reševalcev in debata je nanesla tudi na bojazen, kako s psom delat toliko različnih disciplin. Jaz nosim zdaj šilt kapo na RO, pa nisem čisto prepričana ali zaradi nje ali sebe – v MB sem jaz njo pustila odlagat, po 2 m sem jo pa okol iskala. Kako kombinirat glasovne komande in gibe je meni dilema pri vajah, ki nastopajo v obeh disciplinah – z gibom gotovo naredi za klaso hitreje in lepše, ampak je pa tud mal potuhe potem za drugič, ko tega ne smem uporabit.
Da Rally še vedno ostaja taka vesela disciplina sta poskrbela:
- tako Bona, ki je pred vstopom v ring posesivno položila taco na nogo, mi namenila globok pogled – češ, saj znava (v resnici: daj baso) – kar me je spravilo v smeh že na samem štartu in odpihnilo tremo,
- kot Chaky, ki se ga ne morem nagledat kako najprej gosposko opravi z vsemi ovirami, potem pa kot prevelik otrok pridivja na pohvalen sprejem ob ringu.
Darja, Aljaž
